S čebelarjenjem se ukvarjam ljubiteljsko, že vrsto let. Z njim sem se prvič srečal že v osnovni šoli Zreče, kjer sem redno obiskoval čebelarski krožek. Moj prvi mentor je bil gospod Karel Orož. Pod njegovim mentorstvom sem se udeležil tudi čebelarskega tekmovanja, ki se je odvijalo v Lovrencu na Pohorju.
Ker se je moje navdušenje nad čebelami ohranjalo in stopnjevalo, sem od staršev dobil svoj prvi AŽ panj. Z očetom sva ga kupila od starega čebelarja iz Slovenskih Konjic in ga stacionirala na naši vikendici v Pletovarju pri Dramljah. Tam sem tudi s pomočjo očeta nekaj let uspešno čebelaril. V tem času mi je mentoriral gospod Klevže, takratni predsednik društva čebelarjev Slovenske Konjice. V omenjenem društvu sem bil tudi včlanjen.
Sledil je nekaj letni premor od čebelarjenja. Razlog za to je bil študij v Mariboru in smrt očeta. Strast do čebel pa je ostala, zato sem svoj čebelnjak iz Pletovarja pri Dramljah prestavil v Maribor, kamor sem se preselil in si ustvaril družino.
Trenutno stacionarno čebelarim v Mariboru na Studencih in nad Selnico ob Draviz 60 nakladnimi panji s pomočjo svoje družine, ki mi izkazuje veliko podpore. Tudi starejši sin se navdušuje nad čebelarjenjem, v šoli je sošolcem predstavil čebele in jih navdušil z medom.
Sem član čebelarskega društva Peter Močnik Studenci-Pekre.
Moja čebelarska pot traja že dobrih trideset let, saj je del mene, mojega poslanstva in mojega življenja.
Alen Stojanović
